Veliki petek

Po noči zasliševanj in zasramovanj Jezusa zjutraj pripeljejo pred Kajfa, nato pred Pilata. Množica ljudi ga obtožuje, zasramuje, Jezus pa molči. Pilat ga zaslišuje, išče krivdo na njem, vendar je ne najde. Pod pritiskom množice, iz strahu za svojo oblast, Jezusa da bičati in križati (Jn18). Kolikokrat jaz popustim pod pritiski družbe? Ali se tudi jaz bojim za svoj ugled, kaj si bodo drugi mislili o meni, ko jim bom povedala, da je Jezus v mojem življenju?

Jezusu naložijo križ na od bičanja razmesarjene rame. Jezus ga objame, sprejme svoj križ in gre po poti na Golgoto, na kraj svoje smrti. Kako težak mora biti ta križ, kakšna mora biti bolečina, ko se obleka lepi na njegovo razmesarjeno kožo, ko se njegova kri in njegov pot mešata s prahom, ki se dviga izpod njegovih nog. Kot da to še ni dovolj, hodi med množico ljudi, ki pljuvajo vanj, ki ga sovražijo, zasmehujejo. Ista množica, ki je še pred časom poslušala njegove besede. Kaj se v človeku tako spremeni, da ne vidi več veličine Boga? Zraven so tudi žene, ki jokajo. Jezusu so v oporo, vendar jim reče naj ne jokajo zaradi njega, ampak zaradi ljudi, ki grešijo. Med množico je tudi Jezusova mati. Kakšna bolečina jo prebada, ko gleda svojega sina, kako trpi. Kako bi ga rada objela, nesla, umrla namesto njega. Ampak ve, da se to mora zgoditi. Križ je težak, Jezus večkrat pade. Pot se vleče, množica nori.

Jezus končno prispe na cilj. Na mesto, kjer ga bodo pribili na križ. Križ odloži in obleži na tleh, popolnoma izmučen. Kje so vsi tisti ljudje, ki jih je ozdravil, ki jim je dajal upanje, jih napolnjeval s svojo ljubeznijo, ko so ga poslušali? Kje je tistih nekaj tisoč ljudi, ki jih je nahranil? Ali mu nihče ne bo prišel pomagat? Kako se človek hitro skrije, ko se mora postaviti za resnico in pravico. Ali se jaz potegnem za zatirane? Koliko ljudi okoli mene je samih sredi svojih bolečin?

Jezus visi na križu. Pod križem je njegova mati in tisti zvesti učenec, ki edini Jezusa ni zapustil. Jezus v svoji agoniji še vedno misli na druge, na nas ljudi. S težavo in bolečino v glasu reče »Žena, glej tvoj sin!« »Glej, tvoja mati!« (Jn 19, 26-27). Učenec ne razume kaj se dogaja. Kako lahko ta človek s katerim je hodil okrog, Bog, ki ima moč izganjati demone, ozdravljati bolne in oživljati mrtve, kako lahko visi tukaj na križu ves razmesarjen od bičanja in brez moči? Do konca je ponižan na križu.

Ko vojaki žrebajo za njegove obleke, On moli za njih »Oče, odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo!«(Lk 23, 34). Jezus trpi muke, bolečine in ponižanja. Ne preklinja svojih preganjalcev ampak z ljubeznijo moli zanje. Kakšna predanost, kakšna ljubezen. »Ljubite se med seboj, kakor sem vas jaz ljubil« (Jn 15,12). Še vedno ljubi, še vedno moli. Kakšen zgled ljubezni!

Jezus moli besede iz psalma (Ps 22) »Moj Bog, moj Bog, zakaj si me zapustil?« (Mr 15,34) Psalm o trpljenju pravičnega. In ko se vse izpolni, Jezus svoje življenje izroči v roke Boga.

Trpljenja je konec, prišla je smrt. Marija in drugi zbrani so šokirani. Kako so lahko ubili in mučili Boga? Kako ne razumejo kaj so ravnokar storili? Učenci so prestrašeni, zmedeni, žalostni. Čutijo, da so Ga zatajili. Zatajili Njega, ki jih je zadnja 3 leta vodil, učil. Ki jim je tolikokrat ljubeče govoril o stvareh. Še prejšnji večer je skupaj z njimi jedel, jim umil noge. Vse to je zdaj izgubilo smisel. Jezus, ta veliki Človek, Bog, Mesija je mrtev. Kaj to pomeni?

Jezusu prebodejo stran in iz nje se vlijeta voda in kri. Znamenje krsta - Svetega Duha in evharistije. Bog še po svoji smrti blagoslavlja.

Jezusa snamejo s križa in položijo v grob. Njegove zajame žalost.

Maja C.