V prvem pismu
Korinčanom, nas Pavel poziva, naj vse delamo iz ljubezni. Pri vas naj se vse dela iz ljubljezni. (1 Kor
16:14) Ampak koliko stvari
dejansko delamo iz ljubezni?
Ljubezen je največja zapoved, ki nam jo je Bog
dal. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe (Mr 12, 31) in Ljubite se med
seboj kakor sem vas jaz ljubil (Jn 15, 12). Zakaj zapovedi ljubezni bolj ne upoštevamo v svojem
vsakdanjem življenju?
Ali res naredim nekaj,
ker ljubim svojega bližnjega, ali le zato, ker se spodobi? Ali odstopim sedež
na avtobusu ker ljubim svojega bližnjega, ki težje stoji kot jaz, ali ker tako
piše na listku na vratih? Kolikokrat delam dobro iz ljubezni do bližnjega, in
kolikokrat le iščem odobravanje?
Kaj pa moja ljubezen
do Boga? Jezus je rekel: »Ljubi Gospoda,
svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.« (Mr
12, 30). Torej ljubi Boga z vsem svojim bitjem, z vsem kar si. Ali to res
delam? Ali res z vsem kar sem, ljubim in slavim Boga?
Nisem še prišla do
zaključka tega razmišljanja ampak je v meni že nekako pol leta ... če kdo
pogrunta kako tako nesebično in brezpogojno ljubit, kot nas je ljubil On, ki je
za nas dal življenje na križu, naj mi sporoči. Do takrat pa malo za tolažbo - Vse zmorem v njem, ki mi daje moč (Flp 4:
13)
Maja C.
Ni komentarjev:
Objavite komentar