Odkar sem imel za duhovnega spremljevalca p. Jožeta Robleka, se že nekaj časa odločam, da bi šel na duhovne vaje v tišini. Prijavil sem se na termin, ko so bile razpisane duhovne vaje z naslovom Veselite in radujte se! Prišel sem le za 3 dni (celoten program je bil 5 dni), ker sem bil malo v strahu, če bo ta način duhovnih vaj res zame.
Na začetku je bilo malo hecno, kako, ko sem prišel v dom duhovnosti na zajtrk, smo bili vsi tiho in v miru jedli svoj obrok. Prostor je napolnjevala prijetna melodija duhovne glasbe. Kmalu mi je postalo všeč in pri naslednjih obrokih mi je bilo res zanimivo, ko lahko tudi med jedjo raziskuješ, kaj se dogaja v tvoji notranjosti. Odprla se mi je nova razsežnost, ki jo pri vsakodnevnih obrokih še nisem doživel.
Po zajtrku smo imeli nagovor p. Jožeta Robleka o tematiki za čez dan, potem pa smo imeli ves dan čas, da se v miru pogovarjamo z Jezusom. Na začetku sem mislil, da bo zame biti tiho skoraj cel dan res težko in da mi bo dolgčas. Potem pa sem ugotovil, da se šele ob tišini začne ogromno dogajati v moji notranjosti. Na teh duhovnih vajah sem našel mir, ki sem ga iskal praktično celo letošnje poletje. Poleti sem mir iskal v psiholoških knjigah, med prijatelji, v športu… in tudi, ko sta od duhovnih vaj minila že dva tedna, ta mir ki ga prinaša Jezus, sedaj še vedno čutim.
Na tem mestu sem se spomnil odstavka z lista, ki mi ga je dal p. Jože Roblek približno pol leta nazaj:
Obstaja starodavna legenda iz Indije, ki pravi, da so si ljudje delili Božjo modrost, ampak so jo tako zlorabili, da se je Bog in njegov nebeški dvor odločil, da jim jo vzamejo in skrijejo, dokler ne bodo dovolj zreli, da jo bodo znali ceniti.
Ampak, kam naj bi jo skrili? Eden izmed angelov je predlagal: "Dovolite nam, da jo zakopljemo globoko v zemljo," toda Bog je rekel: "Ne, kopali bodo v globine zemlje in jo našli." Še en angel je rekel, naj jo odnese na vrh najvišje gore in jo skrije tja, medtem, ko je drugi rekel, naj jo skrije v globini oceana. Toda Bog je zavrnil vse pobude: "Slej ko prej se bodo povzpeli na vsako goro in raziskali vse morske globine".
"Potem je ne moremo nikamor skriti," so dejali angeli. Bog je dolgo razmišljal, nato pa je rekel: "Tako bomo storili. Skrili jo bomo globoko v njihovo bit; nikoli ne bodo pomislili, da bi jo iskali tam." In zgodba pravi, da od takrat ljudje iščejo najgloblja modrost povsod okrog sebe, ne zavedajo se, da je zakopana v njih samih, globoko v samem jedru njihovih src.
Sedaj vidim, da bi brez problema bil tudi 5 dni ali več na takih duhovnih vajah. Duhovne vaje, ki sem jih obiskoval v preteklih letih so večinoma izgledale tako, da se je na njih veliko govorilo (sedaj vidim, da zame čisto preveč…) in premalo okušalo, kaj se dogaja v nas samih. Običajno pa sem prišel domov navdušen in poln energije, ampak je to navdušenje kmalu izginilo, ko so se pojavile prve težave.
Pod močnim vtisom teh treh dni v tišini sem se odločil, da začnem z duhovnimi vajami v vsakdanjem življenju Sv. Ignacija Lojolskega, ki so se začele ta teden in bodo trajale 30 tednov. Na začetku se mi zdi, da je 40 min na dan, ki jih bom namenil za to, veliko, ampak mislim, da bo kasneje vsaka minuta dobila smisel.
Martin T.
Ni komentarjev:
Objavite komentar