Nimam časa

Časa imamo kolikor ga imamo in mislim, da ga imamo več kot dovolj. Fraza: “nimam časa”, ki jo tako prepogosto izrečemo, nima pravega smisla. Časa imamo dovolj. Mislim, da če bi bili bolj iskreni do sebe in do sogovornika, bi rekli, da čas raje namenjamo drugim stvarem. Stvari, za katere porabimo svoj čas, lahko v grobem razdelimo v dve skupini. V prvi so stvari, ki so nam pomembne (ali pa so pomembne našim šefom :P) in za tiste naj bi si slej ko prej vzeli čas. Druge pa so nepomembne stvari, za katere si naši možgani avtomatsko "vzamejo čas", če nismo dovolj odločeni, da bomo počeli tiste prve stvari. 

Dejstvo je, da so naši možgani ustvarjeni tako, da si v primeru nejasnega in nedoločenega cilja sami vzamejo čas za stvari, za katere bodo porabili najmanj energije. Kaj pa naj bi to bilo? Hmmm, da premislimo ... recimo kako ležanje na kavču in gledanje televizije, igranje igric, spanje, poležavanje, poslušanje muzike in gledanje v luft.

Kadar se zavestno ne odločimo, da bomo delali nekaj produktivnega in kar si globoko v sebi resnično želimo potem si naši možgani izberejo ta drugi, varčni način. Veliko ljudi vztraja v tem varčnem načinu dolgo, predolgo in so kot varčna žarnica, ki nikoli zares ne zagori z vsem sijajem, kakor si je za nas zamislil Bog.

Če hočemo te rutine v drugi "rdeči coni" prekiniti, se moramo za to zavestno odločiti in reči možganom, da imamo dosti tega varčnega načina in je čas, da kaj naredimo v smer kamor hočemo iti.

Martin T.