sreda, 25. avgust 2010

Vse delajte iz ljubezni

V prvem pismu Korinčanom, nas Pavel poziva, naj vse delamo iz ljubezni. Pri vas naj se vse dela iz ljubljezni. (1 Kor 16:14) Ampak koliko stvari dejansko delamo iz ljubezni? 

Ljubezen je največja zapoved, ki nam jo je Bog dal. Ljubi svojega bližnjega kakor samega sebe (Mr 12, 31) in Ljubite se med seboj kakor sem vas jaz ljubil (Jn 15, 12). Zakaj zapovedi ljubezni bolj ne upoštevamo v svojem vsakdanjem življenju?

Ali res naredim nekaj, ker ljubim svojega bližnjega, ali le zato, ker se spodobi? Ali odstopim sedež na avtobusu ker ljubim svojega bližnjega, ki težje stoji kot jaz, ali ker tako piše na listku na vratih? Kolikokrat delam dobro iz ljubezni do bližnjega, in kolikokrat le iščem odobravanje?

Kaj pa moja ljubezen do Boga? Jezus je rekel: »Ljubi Gospoda, svojega Boga, iz vsega srca, iz vse duše, z vsem mišljenjem in z vso močjo.« (Mr 12, 30). Torej ljubi Boga z vsem svojim bitjem, z vsem kar si. Ali to res delam? Ali res z vsem kar sem, ljubim in slavim Boga?

Nisem še prišla do zaključka tega razmišljanja ampak je v meni že nekako pol leta ... če kdo pogrunta kako tako nesebično in brezpogojno ljubit, kot nas je ljubil On, ki je za nas dal življenje na križu, naj mi sporoči. Do takrat pa malo za tolažbo - Vse zmorem v njem, ki mi daje moč (Flp 4: 13)

Maja C.


torek, 24. avgust 2010

Premagovanje same sebe

Prejšnji teden sem bil z YFL-jevci ( = Mladimi za Kristusa) na morju in sem šele včeraj prišla domov. Mojim staršem to sploh ni všeč, ker že cele počitnice hodim naokoli in me skoraj nič ni doma.

Stvar je taka, da sem se že na morju nekaj učila za izpit, ki ga imam čez 1 teden, pa še zdaj se moram učit na polno, ker je od tega izpita odvisno, ali bom obdržala štipendijo. Včeraj pa sem prišla popldne domov in ker so starši potrebovali pomoč pri kopanju nekega jarka, sem pač šla pomagat. Čeprav sem med tem mislila, da bi bilo bolje, da bi se namesto tega učila. Potem je bil že večer in je mami rekla, da bi bilo fajn, da pomijem posodo, ker me že celo večnost ni bilo doma in je nisem pomivala. Krasno.

Ampak kljub temu, da se včeraj nisem učila skoraj nič, sem vesela, da sem jim lahko pomagala. Ustregla sem jim - tko kot je tudi meni všeč, ko mi kdaj onadva gresta na roko. Se nisem pritoževala in sem mislila na to, da bosta vesela mojega dela.

Se bom pa zato danes več učila. Na delo torej! 
Kristina Z.