Je imel Jezušček trebušne krče?

Tretji dan po božiču kolegu v zadnjem sms-u zaželim vesele praznike. Za odgovor dobim ''tudi ti fajn preživi novo leto, božič pa je že mimo J ''

Kako to misliš, božič je že mimo?

Cel svet se od halloweena naprej pripravlja na božič in potem ga je v enem dnevu kar naenkrat konec? Dva meseca nam vsak teden pošiljajo nove reklame, kjer nam ponujajo namizne prte za božično večerjo, lučke, okraske, ideje za darila, recepte za božične piškote itd. Veselo pričakovanje decembra, ko vsi hitimo po trgovinah in nakupujemo darila za najbližje. Med tem po zvočnikih odmevajo zlajnane pop božične pesmi. Izdelamo voščilnice ali pa pošljemo sms-e in si voščimo, da bi božič preživeli v veselju in miru. Napečemo kupe peciva. Mesto je praznično okrašeno. Škoda, da ne sneži. Ampak vseeno, vse je pripravljeno.

Končno pride ta dolgo pričakovani dan! Imamo se lepo. J

Naslednji dan pa je že vsega konec? Po vseh teh pripravah se mi zdi to prav ironično.

Dobro, za božičem pride še silvestrovanje, ampak to mi kaj dosti ne pomeni. Po novem letu pa ljudje dokaj hitro pospravijo okraske, jaslice, lučke in iz službenih prostorov se odstranijo smrečice.

Čakaj malo, kolikor jaz vem, božični čas traja do svečnice - 2. februarja… Cel januar lahko praznujemo božič. Zakaj pa tega ne počnemo?

Meni se zdi, da zato, ker praznujemo prehitro. Za kristjane je advent čas priprave na božič, med tem pa ostali svet že praznuje. Od patra sem slišala, da se je menda letos na koroškem ustanovila neka skupina ali pobuda z naslovom Adventa ne damo! Haha, bi se ji pridružila, pa internet žal ni vedel nič o tem J

Letos sem se potrudila in si v adventu kar najmanjkrat možno prižgala božične komade Sinatre, Pentatonixov in Michaela Bubleja. Nisem se jih želela naveličati, če preden bi prišel božič. Tudi smrekico z lučkami sem v svojem stanovanju postavila šele, ko sem se vrnila od doma po božiču. Pred tem sem prižigala svečke na adventnem venčku.

V začetku decembra sem sodelavcema komentirala, da še sreča, da imamo v prostoru prižgan Rock radio, saj  edini v tem času (namerno) ne vrti božičnih komadov. Žal se z mano nista strinjala: ''Meni pa je to všeč, tako vsaj vem, da je december.'' Tudi prijateljica mi pravi, da je vesela vnaprej okrašenega mesta, saj ji sporoča, da se nekaj dogaja, smo v pričakovanju.

Me pa vseeno zanima, kaj pa je z našimi božičnimi čustvi januarja? J

V spominu imam, da so naši svetopisemski predniki znali kar dolgo žurati. Pri njih fešta ni trajala samo en dan. Tako, sem šla malo pobrskat in navajam nekaj primerov:

•         V stari zavezi so praznovali šotorski praznik oz. praznik žetve - z njim so praznovali konec pšenične žetve. Praznovali so 7 dni (5 Mz, 16, 13).
•         Salomon, sin kralja Davida je v Jeruzalemu zgradil tempelj. Vanj so prinesli tudi skrinjo zaveze. Ko so tempelj posvetili, so se veselili in praznovali 7 dni. Bogu so darovali daritve, peli hvalnice, igrali na glasbila … (2 Kr 7,9)
•      V prvi knjigi Makabejcev vidimo, kako je Juda s svojimi brati šel po zmagi nad sovražniki z vso vojsko v Jeruzalem, da očisti opustošen in oskrunjen tempelj. Postavili so nov oltar in posvetili notranjščino templja in dvore - od takrat se praznuje Praznik posvetitve templja (ali Hanuka - praznik luči) in sicer traja praznovanje 8 dni. ''Juda, njegovi bratje in vsa izraelska skupnost so sklenili, da bodo vsako leto ob istem času, začenši s petindvajsetim dnevom meseca kisléva, z osemdnevnim praznovanjem slavili posvetitev oltarja, in sicer z veseljem in radostjo.'' (1 Mkb 4, 59)
•         Ko sta se poročila Tobija in Sara, so imeli svatbo 2 tedna (hehe, tast je Tobiju rekel: '' Štirinajst dni se ne ganeš od tod, ampak ostaneš tukaj, da boš jedel in pil in razveseljeval užaloščeno srce moje hčerke'' (Tob 8,20)
•         Judita je junakinja stare zaveze, ki je s svojim pogumom, z zvijačo in drzno odločitvijo rešila judovsko mesto v veliki nevarnosti. Asirski kralj se je hotel maščevati Izraelcem in je postavil zasedo trdnjavi Betulja. Mesto se je po dolgem času že skoraj predalo. Judita je zvijačno šla v sovražni tabor, si pridobila naklonjenost vojskovodje in ga ponoči pijanega obglavila. Ko je mesto tako bilo rešeno, so feštali 3 mesece!  ''Ljudstvo je v Jeruzalemu pred svetiščem tri mesece obhajalo veselo praznovanje; in Judita je praznovala z njimi. Ko so se ti dnevi iztekli, so se vrnili vsak v svoj domači kraj. '' (Jud 16, 20-21)

Če so nekoč bili taki žurerji, kakšni smo mi danes?

Cel mesec praznovati in obujati veselje, da je Bog prišel med nas je tudi izziv. Vsakemu je bližje kak drug način.

Jaz uživam ob Bubleju, Sinatri in Ptx, se veselim ob darilih, ki še kapljajo, z navdušenjem odpiram škatle s piškoti (sestra je hvala Bogu napekla dobesedno za cel mesec), ko se zvečeri, pa prižgem lučke na smrekici. Veselim se božičnih maš, še posebej tiste, ki jo pripravljamo z mladinskim zborom.

Jaslice imam lesene, take da mečejo sence, ko zadaj prižgeš 2 čajni svečki. Pri večerni molitvi vsak dan odprem Sveto pismo in preberem 1. poglavje Janezovega evangelija: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog… Nato opazujem jaslice in razmišljam o teh skrivnostnih besedah. Predstavljam si, kako se je ob Jezusovem rojstvu počutila Marija, o čem je razmišljal Jožef in kako bi bilo, če bi lahko tisto noč tudi jaz dobila Jezusa za čuvat, vsaj za 5 min J Je imel trebušne krče, ali mu je bilo s tem prizaneseno? 😋

Kako pa ti praznuješ božič?

K.

Nihče ne ljubi te kot jaz

Moj odnos z Bogom v zadnjem času ni bil ravno tak, kot bi si želela. Zapadla sem v stanje nekakšne 'duhovne puščave', ko ne morem čutit Božje bližine, ko se ne morem spravit k molitvi, ko si za Boga vzamem čisto premalo časa. Sem pa v torek bila na adoraciji. In sem zelo močno prosila Boga, naj odstrani to puščavo iz mene, ker je bedno, ker si želim nazaj svoj odnos z Njim… in ravno v tistem trenutku so se organizatorji odločili, da bomo zapeli še eno pesem. Nihče ne ljubi te kot jaz.

Kako sem čakal ta trenutek, 

kako sem čakal, da boš tu pred menoj… 

želel sem si, da prideš k meni, 

da mi zaupaš, kaj godi se s teboj.

Dobro vem, kaj hočeš reči, 

tudi takrat, ko ti ne najdeš besed… 

dobro vem, kaj v sebi čutiš, 

tudi če ti tega nikdar ne poveš.

Počutila sem se, kot da te besede govori Bog, direktno meni. Ljubi me, tam je, ob meni. Nič, kar jaz naredim, ne bo zmanjšalo Njegove ljubezni. In res sem hvaležna za tisto adoracijo, ki me je spomnila, da Bog vedno da novo priložnost, če le prosiš zanjo.

Maruša H.