Post se približuje
koncu in veliki teden se je že pričel. Samo še par dni, pa bomo spet živeli
»normalno« življenje. Velikokrat se mi je zgodilo, da se z začetkom posta res
želim dobro pripraviti na praznik velike noči. Izbrati si želim neko dobro
postno nalogo, ki bi jo opravljala cel post in ko pride velika noč v veselju
praznovala. Ampak post traja kar nekaj časa in vmes sem že pozabila, zakaj post
sploh opravljam. Tudi letos se mi je zgodilo podobno. Letos sem se za post
odločila, da ne bom jedla do 12.00. Ampak ne samo to. Želela sem, da bi namesto
zaužite hrane razmišljala o Bogu in njegovem usmiljenju. Prva dva tedna mi je
šlo super. Potem pa sem počasi prenehala s premišljevanjem in dopoldansko
molitvijo, samo jedla pač nisem več in pozabila, zakaj to sploh počnem. In
postajala sem vedno bolj »cranky«. Težko je pač zdržati celo dopoldne brez
hrane, sploh če pozabiš zakaj si to sprva sploh pričel. Šment, še eno leto
napol ponesrečenega posta.
Ampak ni še prepozno,
sem si rekla v soboto! Še imam čas! Ne bom se ozirala nazaj in si očitala, joj
kako slabo mi je letos spet šlo! Ne! Odločila sem se, da bom poskušala v tem
kratkem času narediti nekaj več zase in se ponovno zbližati z Gospodom. V
soboto smo imeli s skupnostjo super križev pot. Križev pot se mi osebno zdi
precej dolgočasna molitev, vedno ko sem šla v cerkev na križev pot sem bila
svojo bitko proti spancu. Ampak ta križev pot je bil nekaj posebnega. Vsak
izmed nas, mladih, je prebral eno izmed postaj in na koncu dodal še neko svojo
misel, prošnjo, navdih ... Križev pot je bil tako res naš, oseben in meni zelo
blizu. Lahko sem se poglobila v Kristusovo trpljenje in njegovo usmiljenost.
Počutila sem se, kot da sem prišla domov. In ko sem šla v ponedeljek k spovedi
mi je duhovnik dejal, da je Velika noč praznik življenja in veselja. Jezus je
najbolj vesel, ko me vidi, da se veselim življenja. Zato sem se odločila, da
bom te zadnje dneve posta in priprave na veliko noč poskušala svojim bližnjim
prinašati veselje in ne čemernosti. Radost in ne tečnobe. Potrpežljivost in ne
jeze.
Jezus nam prihaja na
proti, Veselimo se!
Lucija T.
