Je imel Jezušček trebušne krče?

Tretji dan po božiču kolegu v zadnjem sms-u zaželim vesele praznike. Za odgovor dobim ''tudi ti fajn preživi novo leto, božič pa je že mimo J ''

Kako to misliš, božič je že mimo?

Cel svet se od halloweena naprej pripravlja na božič in potem ga je v enem dnevu kar naenkrat konec? Dva meseca nam vsak teden pošiljajo nove reklame, kjer nam ponujajo namizne prte za božično večerjo, lučke, okraske, ideje za darila, recepte za božične piškote itd. Veselo pričakovanje decembra, ko vsi hitimo po trgovinah in nakupujemo darila za najbližje. Med tem po zvočnikih odmevajo zlajnane pop božične pesmi. Izdelamo voščilnice ali pa pošljemo sms-e in si voščimo, da bi božič preživeli v veselju in miru. Napečemo kupe peciva. Mesto je praznično okrašeno. Škoda, da ne sneži. Ampak vseeno, vse je pripravljeno.

Končno pride ta dolgo pričakovani dan! Imamo se lepo. J

Naslednji dan pa je že vsega konec? Po vseh teh pripravah se mi zdi to prav ironično.

Dobro, za božičem pride še silvestrovanje, ampak to mi kaj dosti ne pomeni. Po novem letu pa ljudje dokaj hitro pospravijo okraske, jaslice, lučke in iz službenih prostorov se odstranijo smrečice.

Čakaj malo, kolikor jaz vem, božični čas traja do svečnice - 2. februarja… Cel januar lahko praznujemo božič. Zakaj pa tega ne počnemo?

Meni se zdi, da zato, ker praznujemo prehitro. Za kristjane je advent čas priprave na božič, med tem pa ostali svet že praznuje. Od patra sem slišala, da se je menda letos na koroškem ustanovila neka skupina ali pobuda z naslovom Adventa ne damo! Haha, bi se ji pridružila, pa internet žal ni vedel nič o tem J

Letos sem se potrudila in si v adventu kar najmanjkrat možno prižgala božične komade Sinatre, Pentatonixov in Michaela Bubleja. Nisem se jih želela naveličati, če preden bi prišel božič. Tudi smrekico z lučkami sem v svojem stanovanju postavila šele, ko sem se vrnila od doma po božiču. Pred tem sem prižigala svečke na adventnem venčku.

V začetku decembra sem sodelavcema komentirala, da še sreča, da imamo v prostoru prižgan Rock radio, saj  edini v tem času (namerno) ne vrti božičnih komadov. Žal se z mano nista strinjala: ''Meni pa je to všeč, tako vsaj vem, da je december.'' Tudi prijateljica mi pravi, da je vesela vnaprej okrašenega mesta, saj ji sporoča, da se nekaj dogaja, smo v pričakovanju.

Me pa vseeno zanima, kaj pa je z našimi božičnimi čustvi januarja? J

V spominu imam, da so naši svetopisemski predniki znali kar dolgo žurati. Pri njih fešta ni trajala samo en dan. Tako, sem šla malo pobrskat in navajam nekaj primerov:

•         V stari zavezi so praznovali šotorski praznik oz. praznik žetve - z njim so praznovali konec pšenične žetve. Praznovali so 7 dni (5 Mz, 16, 13).
•         Salomon, sin kralja Davida je v Jeruzalemu zgradil tempelj. Vanj so prinesli tudi skrinjo zaveze. Ko so tempelj posvetili, so se veselili in praznovali 7 dni. Bogu so darovali daritve, peli hvalnice, igrali na glasbila … (2 Kr 7,9)
•      V prvi knjigi Makabejcev vidimo, kako je Juda s svojimi brati šel po zmagi nad sovražniki z vso vojsko v Jeruzalem, da očisti opustošen in oskrunjen tempelj. Postavili so nov oltar in posvetili notranjščino templja in dvore - od takrat se praznuje Praznik posvetitve templja (ali Hanuka - praznik luči) in sicer traja praznovanje 8 dni. ''Juda, njegovi bratje in vsa izraelska skupnost so sklenili, da bodo vsako leto ob istem času, začenši s petindvajsetim dnevom meseca kisléva, z osemdnevnim praznovanjem slavili posvetitev oltarja, in sicer z veseljem in radostjo.'' (1 Mkb 4, 59)
•         Ko sta se poročila Tobija in Sara, so imeli svatbo 2 tedna (hehe, tast je Tobiju rekel: '' Štirinajst dni se ne ganeš od tod, ampak ostaneš tukaj, da boš jedel in pil in razveseljeval užaloščeno srce moje hčerke'' (Tob 8,20)
•         Judita je junakinja stare zaveze, ki je s svojim pogumom, z zvijačo in drzno odločitvijo rešila judovsko mesto v veliki nevarnosti. Asirski kralj se je hotel maščevati Izraelcem in je postavil zasedo trdnjavi Betulja. Mesto se je po dolgem času že skoraj predalo. Judita je zvijačno šla v sovražni tabor, si pridobila naklonjenost vojskovodje in ga ponoči pijanega obglavila. Ko je mesto tako bilo rešeno, so feštali 3 mesece!  ''Ljudstvo je v Jeruzalemu pred svetiščem tri mesece obhajalo veselo praznovanje; in Judita je praznovala z njimi. Ko so se ti dnevi iztekli, so se vrnili vsak v svoj domači kraj. '' (Jud 16, 20-21)

Če so nekoč bili taki žurerji, kakšni smo mi danes?

Cel mesec praznovati in obujati veselje, da je Bog prišel med nas je tudi izziv. Vsakemu je bližje kak drug način.

Jaz uživam ob Bubleju, Sinatri in Ptx, se veselim ob darilih, ki še kapljajo, z navdušenjem odpiram škatle s piškoti (sestra je hvala Bogu napekla dobesedno za cel mesec), ko se zvečeri, pa prižgem lučke na smrekici. Veselim se božičnih maš, še posebej tiste, ki jo pripravljamo z mladinskim zborom.

Jaslice imam lesene, take da mečejo sence, ko zadaj prižgeš 2 čajni svečki. Pri večerni molitvi vsak dan odprem Sveto pismo in preberem 1. poglavje Janezovega evangelija: V začetku je bila Beseda in Beseda je bila pri Bogu in Beseda je bila Bog… Nato opazujem jaslice in razmišljam o teh skrivnostnih besedah. Predstavljam si, kako se je ob Jezusovem rojstvu počutila Marija, o čem je razmišljal Jožef in kako bi bilo, če bi lahko tisto noč tudi jaz dobila Jezusa za čuvat, vsaj za 5 min J Je imel trebušne krče, ali mu je bilo s tem prizaneseno? 😋

Kako pa ti praznuješ božič?

K.

Nihče ne ljubi te kot jaz

Moj odnos z Bogom v zadnjem času ni bil ravno tak, kot bi si želela. Zapadla sem v stanje nekakšne 'duhovne puščave', ko ne morem čutit Božje bližine, ko se ne morem spravit k molitvi, ko si za Boga vzamem čisto premalo časa. Sem pa v torek bila na adoraciji. In sem zelo močno prosila Boga, naj odstrani to puščavo iz mene, ker je bedno, ker si želim nazaj svoj odnos z Njim… in ravno v tistem trenutku so se organizatorji odločili, da bomo zapeli še eno pesem. Nihče ne ljubi te kot jaz.

Kako sem čakal ta trenutek, 

kako sem čakal, da boš tu pred menoj… 

želel sem si, da prideš k meni, 

da mi zaupaš, kaj godi se s teboj.

Dobro vem, kaj hočeš reči, 

tudi takrat, ko ti ne najdeš besed… 

dobro vem, kaj v sebi čutiš, 

tudi če ti tega nikdar ne poveš.

Počutila sem se, kot da te besede govori Bog, direktno meni. Ljubi me, tam je, ob meni. Nič, kar jaz naredim, ne bo zmanjšalo Njegove ljubezni. In res sem hvaležna za tisto adoracijo, ki me je spomnila, da Bog vedno da novo priložnost, če le prosiš zanjo.

Maruša H.

Bring it on!

Konec prejšnjega meseca sem bila na duhovni obnovi za MVje (prostovoljne misijonarje) naše skupnosti. Ta vikend je bil zame prav poseben, saj sem se po enajstih letih odločila odstopit s tega položaja, ker mi čas enostavno ne dopušča več potrebne predanosti temu delu. Hkrati verjamem, da me Bog kliče drugam, na drugo mesto in v drugačno delo. Tako sem se na vikend odpravila brez večjih pričakovanj in enostavno z mislijo, da je to še zadnjič, ko se v tej družbi na ta način udejstvujem.

Imela sem nek občutek slovesa. Po eni strani sem čutila olajšanje, saj res ne maram biti za nekaj zadolžena in potem ne opravljati tega dela dobro, po drugi strani pa sem bila tudi malo nostalgična in celo žalostna, saj se s tem zaključuje eno veliko poglavje mojega življenja. Mislila sem, da bo zadeva precej enostavna - pač duhovne vaje z ljudmi, s katerimi nisem imela veliko stika približno leto in pol, nekakšen počitek in zaključek obdobja. Pa se je zadeva izkazala za veliko bolj čustveno.

Popolnoma nepričakovano me je zadela najprej ljubezen in toplina s kakršno smo se sešli s temi ljudmi. Po letu in pol človek res ne pričakuje nekih globokih odnosov, ampak so bili! Presenetilo me je kako nas je delo za skupni cilj v vseh teh letih zbližalo, kako naravno je bilo znova "pasti v rutino" naših pogovorov, globokih izpovedi, podpore, veselja, smeha ob "zmagah" in joka ob "padcih". Očitno skupno služenje res pusti globoko vez.

Druga stvar, ki me je globoko nagovorila in presenetila pa je bil del programa, ko je bilo govora o poklicanosti. Voditelj je rekel nam, "tastarim", ki smo mislili, da smo s tem vikendom zaključili svoje delo, da naše delo nikakor ni končano. Bog nas je poklical in ko enkrat pokliče, ta klic ostane za vedno. Bili smo izbrani in odbrani in naša naloga in odgovornost je še naprej, da delamo najpomembnejše - da oznanjamo. Zakaj? Ker gre za življenja! Gre za življenja in duše ljudi, ki jih moramo pripeljati k Bogu. To, da nismo več MVji samo pomeni, da nas čakajo druge bojne linije in da je pomembno, da se tega zavedamo in nikoli ne pozabimo tega svojega klica.

Verjamem, da Bog kliče vsakogar, da izpolni svoje poslanstvo. In poslanstvo vsakega izmed nas je delo Zanj, na take in drugačne načine. Zakaj? Ker gre za življenja. Z vikenda sem šla res okrepljena z občutkom konca enega poglavja in začetkom pisanja novega. In res me zanima, kakšno bo to poglavje, ker preteklo je bilo noro razburljivo. Torej, Bog, bring it on! :)

Maja C.

Veselimo se!

Post se približuje koncu in veliki teden se je že pričel. Samo še par dni, pa bomo spet živeli »normalno« življenje. Velikokrat se mi je zgodilo, da se z začetkom posta res želim dobro pripraviti na praznik velike noči. Izbrati si želim neko dobro postno nalogo, ki bi jo opravljala cel post in ko pride velika noč v veselju praznovala. Ampak post traja kar nekaj časa in vmes sem že pozabila, zakaj post sploh opravljam. Tudi letos se mi je zgodilo podobno. Letos sem se za post odločila, da ne bom jedla do 12.00. Ampak ne samo to. Želela sem, da bi namesto zaužite hrane razmišljala o Bogu in njegovem usmiljenju. Prva dva tedna mi je šlo super. Potem pa sem počasi prenehala s premišljevanjem in dopoldansko molitvijo, samo jedla pač nisem več in pozabila, zakaj to sploh počnem. In postajala sem vedno bolj »cranky«. Težko je pač zdržati celo dopoldne brez hrane, sploh če pozabiš zakaj si to sprva sploh pričel. Šment, še eno leto napol ponesrečenega posta.

Ampak ni še prepozno, sem si rekla v soboto! Še imam čas! Ne bom se ozirala nazaj in si očitala, joj kako slabo mi je letos spet šlo! Ne! Odločila sem se, da bom poskušala v tem kratkem času narediti nekaj več zase in se ponovno zbližati z Gospodom. V soboto smo imeli s skupnostjo super križev pot. Križev pot se mi osebno zdi precej dolgočasna molitev, vedno ko sem šla v cerkev na križev pot sem bila svojo bitko proti spancu. Ampak ta križev pot je bil nekaj posebnega. Vsak izmed nas, mladih, je prebral eno izmed postaj in na koncu dodal še neko svojo misel, prošnjo, navdih ... Križev pot je bil tako res naš, oseben in meni zelo blizu. Lahko sem se poglobila v Kristusovo trpljenje in njegovo usmiljenost. Počutila sem se, kot da sem prišla domov. In ko sem šla v ponedeljek k spovedi mi je duhovnik dejal, da je Velika noč praznik življenja in veselja. Jezus je najbolj vesel, ko me vidi, da se veselim življenja. Zato sem se odločila, da bom te zadnje dneve posta in priprave na veliko noč poskušala svojim bližnjim prinašati veselje in ne čemernosti. Radost in ne tečnobe. Potrpežljivost in ne jeze.

Jezus nam prihaja na proti, Veselimo se!

Lucija T.

Vtisi z duhovnih vaj

Ta vikend (3. - 5. marca 2017) smo SFLjevci šli na duhovne vaje. Kako smo se imeli in kaj nam bo najbolj ostalo v spominu smo strnili v nekaj kratkih vtisov.

Zadnji konec tedna sem prav zaživel. Spodbudne besede, iskrena pričevanja in ''flasmob-i'' so presegli moja pričakovanja. Upam, da se tak vikend še kdaj ponovi.

U. M. 

Všeč mi je bilo v celoti! :) Defenitivno bom vsakič prišla. Všeč mi je da je bilo veliko različnih tem znotraj ene. Pa spoved in molitev za posameznike mi je bila všeč, pa tisto razmišljanje v tišini za pol urce. :) Res mi je bilo všeč, še posebej pa slavljenje, res rada pojem.

M. J.

To je bil moj prvi duhovni vikend po petih letih, zato je bil zame nekaj posebnega. Ne samo, da sem imela priložnost, da se malo ustavim in umirim, premislim o stvareh in poglobim svoj odnos z Bogom, ves čas sem lahko tudi uživala v dobri družbi in zanimivih pogovorih. Po vikendu se je zame nekaj spremenilo, moj vsakdan ni več enak, v sebi čutim neko posebno energijo, za katero v preteklih letih nisem opazila, da mi je manjkala.

V. Š.

Zame je bil tale vikend pester in bogat. :) Sam program mi je bil zaradi elementov, ki ste jih vključili, pisan na kožo (razmišljanje v tišini, molitev za posameznike, slavilna molitev, podelitev v skupinah, ...)Dragoceno mi je bilo, ker si je ekipa res vzela čas za vsakega izmed nas udeležencev.Počutila sem se sprejeto in domače.Občudujem vašo predanost za pomoč sočloveku. Hvala!

J. B.

Na vikend mi je končno uspelo prit v soboto dopoldne. Prejšnji dan je šlo vse narobe. Kot bi nekdo ne želel, da pridem. Le kdo bi to bil? Ampak sem. Prišla sem in premagala vse skušnjave, da bi morda raje ostala doma, se naspala, počela kaj drugega ... Presenečena sem bila, da je ta skupnost karizmatična. So pripravljeni na sodelovanje s Svetim Duhom. Ljudje so super, odprti, prijazni, s smislom za humor in nekateri znajo celo igrati košarko. Hrana je bila odlična, večkrat smo se tudi nasmejali. Nagovorila so me pričevanja, ki so mi dala jasno vedeti, da Bog deluje v naših življenjih. Hvaležna sem za ta vikend. :) 

N. K.

Ta vikend mi je dal v začetku postnega časa močno spodbudo za to posebno obdobje, da se utrdim in še bolje zaživim v veri.

L. T.

Po dolgem času je bilo res super videti stare znance in spoznavati nove. Vikend mi je bil res pri srcu. Pogovorne skupine so bile res super, saj si se lahko sprostil in povedal kar ti leži na duši. Pričevanja so bila globoka – dotaknila so se te, če si želel ali ne.Uživala sem med petjem, totalno prepustila med slavljenjem… Molitev je bila res top!! Pomagala mi je, da sem sprejela odločitev, ki sem se je pred vikendom otepala.Pohvala voditeljem, za tako mega vikend, ki so ga pripravili!! ;)

T. K.

Na vikendu sem se imela ful fajn. Poglobila sem svoj odnos z Bogom in se še bolj spoznala z vsemi ostalimi člani. Pogovorne skupine so mi bile zelo vseč, ker se mi zdi, da smo si res lahko podelili, kar je vsak razmišljal o temah, ki smo jih poslušali. Super je bilo tudi, da smo imeli na izbiro več "delavnic" med prostim časom v soboto in si je vsak izbral, kar ga je zanimalo. Božjo ljubezen pa sem lahko najbolj začutila med slavljenji in molitvijo za posameznike.

M. B.