Spoznaj, sprejmi, daj naprej!

Mladi odrasli za Kristusa smo od petka 18. 11. do nedelje Kristusa Kralja 20. 11. 2016 imeli duhovni tabor za študente in mlade v poklicih z naslovom Spoznaj, sprejmi, daj naprej. Kako smo se imeli in kaj smo doživeli smo strnili v nekaj vtisov.

Preden sem šla na vikend, mi ni bilo čisto jasno, kaj je Božje usmiljenje. Nekako sem ga enačila z odpuščanjem. V preteklih treh dneh pa sem preko govorov in pričevanj dobila občutek, kaj bi to bilo. Sama bi ga opisala kot "sočuten pogled". Pogled, ki sprejema vsakega. V tem pogledu čutimo, da smo mu zares pomembni, da nam potrditev. In čuti z nami. Ni mu vseeno. Ko nam je težko, trpi z nami. Prevzema pa tudi naše grehe in jih sproti pozablja - osredotoča se na nas, ne na to, kaj smo ali česa nismo storili. In ko ga zares doživimo, nas spreminja. En sam Njegov sočuten, usmiljen pogled nas popolnoma osvobaja.

M. T.

Na duhovnem vikendu je bilo zelo lepo. Spoznal sem ljudi, ki te z veseljem sprejmejo med svoje, predvsem pa se približal Bogu in še bolj poglobil svojo vero. Spoznal sem kaj dejansko je usmiljenje, kako zelo je Bog usmiljen do nas in še veliko lepih stvari. Še enkrat hvala vsem, ki so kakor koli prispevali k temu.

B. R.

To je drugi vikend, ki sem se ga udeležil v organizaciji SFL-ja. Bil je zelo konkreten, kako lahko sami delimo božje usmiljenje, v majhnih stvareh in ne nujno velikih premikih, nad katerimi marsikdo hitro obupa. Vsekakor zelo priporočam! :)

D. K.

Najprej Bogu hvala, za vse milosti in blagoslove, ki sem jih prejel na teh duhovnih vajah. Lahko rečem, da so bile daleč najboljše, ker je bila tema seveda letu primerna in še posebna milost je bila to, da smo duhovne vaje opravili prav ob sklepu izrednega jubilejnega leta usmiljenja ter hkrati koncu cerkvenega leta, na nedeljo Kristusa Kralja vesoljstva. Bogu sem hvaležen, za vse udeležence, ki so se skupnosti pridružili na novo in nam s svojo navzočnostjo dali vedeti, da naš trud ni zaman, ampak vedno obrodi milosti in blagoslove On, če ga le prosimo. Ti mladi, ki prihajajo za nami v skupnost (Mladi odrasli za Kristusa) so prihodnost skupnosti ter blagoslov za cerkev na slovenskem in v svojih župnijah.

M. K.

Namen vikenda je bil, da bi se tako udeleženci kot organizatorji spoznali in sprejeli Božje usmiljenje ter se tako navdušili tudi za razdajanje usmiljenja. Hkrati pa sem si želel, da bi ustvarili res dobro vzdušje, zaradi katerega bi bili vsi še bolj odprti tako za Boga, kot za ostale mlade.

V Liboje, k cerkvi sv. Neže se nas je pripeljalo 12 mladih ljudi: 8 fantov ter 4 dekleta. Čeprav smo bili organizatorji na začetku malo razočarani nad majhnim številom ljudi, smo kaj hitro videli, da je bil to prav eden izmed velikih blagoslovov tabora, saj smo si bili že od začetka lahko bolj domači.

Meni je to takrat veliko pomenilo, saj se takrat, ko smo si bliže, lahko zgodi veliko lepih pogovorov, zabavnih domislic, ter prihodnjih prijateljstev. Posledično so tudi pogovori (tako načrtovani kot nenačrtovani) bolje potekali. Poznalo se je tudi, da vikend ni bil zares natrpan s programom in smo bili vsi malo bolj sproščeni. Vsebina pa je bila temu navkljub dovolj bogata.

Tudi ostali deli tabora so me pozitivno presenetili. Ekipa je preko govorov izvirno in zelo dobro predstavila usmiljenje, predvsem pa nam je dala neko novo sliko o Njem. Tudi meni, pa čeprav sem poznal celotno tematiko tabora. K spovedovanju je šlo veliko ljudi, adoracija v soboto zvečer je bila zame še poseben blagoslov. Osebne zgodbe in pričevanja, ki smo si jih med taborom podelili so nam približala praktično izkušnjo usmiljenja in mislim, da mi lahko še nekaj časa daje nov zagon in upanje.

Na koncu vikenda smo s soorganizatorji ugotovili, da se je celotna stvar zelo dobro izšla. Tudi jaz sem bil zelo navdušen nad učinkom tabora pri nekaterih udeležencih in pri ekipi. Vsi smo lahko na sveže začutili Usmiljenje.

Seveda je bil rezultat tabora dosežen le zato, ker je Bog tako močno sodeloval z vsakim izmed nas.

U. G.