Le eno je potrebno

Je že tako ustvarjeno življenje, da se vsake toliko vse nakopiči in nimaš časa za dihat. Sama sem se v takšnem položaju znašla pred kratkim. Ujela sem se med študijem, za katerega si želim vzeti dovolj časa, da bi si pridobila čim več izkušenj in se strokovno podkovala za  svoje bodoče delo; SFL skupnostjo, ki mi daje priložnost za duhovno rast, hkrati pa od mene kot voditeljice tudi zahteva veliko časa in truda;  družino, ki jo imam zelo rada; fantom, s katerim bi rada preživela čim več časa in si z njim postavila trdne temelje za prihodnost ter ostalimi dejavnostmi, ki me izpolnjujejo, v katerih lahko razvijam svoje talente in jih delim z drugimi.

Toliko stvari je težko usklajevat, vendar pa se je težko odpovedat katerikoli izmed njih. Ker so dobre. In ko želimo biti čim boljši, se hitro zalotimo, da rečemo vsemu ja. Pa sem se kmalu zaletela ob rob svojih sposobnosti. Spoznanje, da ne bom zmogla vsega in da bodo stvari ostale narejene le na pol, me je začelo dušiti. Nisem želela popustiti, vendar se je ta napetost samo kopičila in odražala v vsem, kar sem počela.

Da bi se znebila tega občutka, sem se zatekla v molitev in šla k spovedi, da bi jasneje videla, kaj naj naredim. In je učinkovalo. :) Bog mi je preko spovednika potolažil in mi dal nekaj iztočnic v premislek, da sem se lahko odločila, kako naprej. Spomnil pa me je tudi na svetopisemski odlomek, ko Jezus pravi Marti: »Skrbi in vznemirja te veliko stvari, a le eno je potrebno.« (Lk 10,38-42).

Spodbujam vas, da tudi vi razmislite o odlomku in odkrijete, o čem govori Jezus. In imejte to stalno pred očmi, da se v prihodnosti ne izgubite.

Mirjam T.