V zadnjih mesecih smo Mladi za Kristusa organizirali kar
nekaj mladinskih taborov; enega za birmance iz Višnje gore, spet drugega za
naše prijatelje, sošolce, kmalu pa prihaja še en tabor za birmance iz
Grahovega. Jaz sem bila poleg teh zadnjih dveh na le še enemu, mojemu prvemu
mladinskemu taboru. Čeprav to ni veliko, pa mi zadeva postaja vedno bolj in
bolj všeč. Pa ne le zaradi druženja, igric, hrane (čeprav so tudi te reči super :P ). V mladinskih taborih sem našla način, da
v praksi, z dejanji širim vero.
Dolžnost širjenja vere je ena taka stvar, ki sem jo srečavala
ves čas, pri maši, na verouku... Skratka ves čas mi je bilo jasno, da je
dolžnost kristjana tudi evangelizacija, a nikoli se s tem nisem preveč
obremenjevala. Živela sem kot sem živela, nisem se kaj preveč trudila, da bi v
krščanstvo potegnila še koga, kratko malo, to zavedanje, da je moja naloga, da
vero tudi širim sem potisnila ob stran. Potem pa je prišla Stična. Geslo Stične
2013 je bilo Vi boste moje priče. Ta
citat in njegov pomen, sta bila obrazložena v pridigi, ki jo je imel škof Jamnik
in v njej je prav nas, mlade pozval: Pojdite torej in naredite vse narode za moje
učence. (Mt 28, 29) To se me
je takrat res zelo dotaknilo in iz Stične sem se vrnila z zavedanjem, da ni
dovolj da vero le živim, moram jo tudi širiti. Takrat sem se začela v
vsakodnevnem življenju truditi za širjenje vere. Poskušala sem na mnoge načine,
ampak, ko sem prišla domov iz prvega mladinskega tabora, na katerem sem
pomagala sem se prvič zares počutila, da sem dejansko nekaj naredila.
J
Ja, za mladinske tabore gre veliko časa, živcev in energije
ampak je prav vse poplačano, ko se en teden po taboru z udeleženko pogovarjaš
prek Facebooka in ti napiše, da ji je od tabora v šoli veliko lažje, ker ve, da
ni sama, ampak ima zraven Njega ter da ji je tabor čisto spremenil pogled na
"te stvari". Res, ko kaj takega dobiš... ne znam opisat, ampak
verjetno sem izgledala nekako takole:
Meni so mladinski tabori in širjenje vere nasploh, prinesli
ogrooomno veselja ter me ponesli še en korak bližje k Bogu, to pa je to, kar
zares šteje. J
Nina Š.
