Moj načrt in Božji načrt

1. Želja : biotehniška fakulteta, biologija

2. Želja: pedagoška fakulteta, dvopredmetni učitelj biologije in kemije

Tako nekako je izgledala moja prijava na faks, ko sem bila še v čertrtem letniku gimnazije. Že od 3. letnika gimnazije sem vedela, da si želim študirati biologijo, že od malih nog pa sem si želela poučevati, biti učiteljica.

Sprva sem imela napisano le eno željo – biologijo, saj sem bila prepričana, da bom sprejeta na biotehniško fakulteto brez kakršnihkoli problemov, če bi le nadaljevala s takšnim delom, kot sem ga bila vajena. Vendar pa me je nekaj vleklo, da vseeno napišem še nekaj pod drugo željo. Ampak kaj? Ko zdaj gledam za nazaj, sploh ne vem od kod mi je prišla ideja o študiju dvopredmetnega učitelja. Spomnim se le, da sem kar naenkrat celo začela razmišljati kaj naj dam na prvo željo, saj sem bila od 2. letnika prepričana, da bom študirala biologijo in pika. Biologija, študij dvopredmetnega učitelja, biologija, študij dvopredmetnega učitelja, biologija ...?!?

Preden sem dokončno odposlala vpisni list, sem se usedla na balkonska tla, gledala kako dan počasi ugaša in sem začela moliti. Prosila sem Boga, naj mi prosim pokaže kaj je tisto, kar naj grem študirat. Kje bom našla tisti »sanjski« poklic zame. Ali pa da naj vsaj zrihta, ne glede na moje želje, da bom vseeno pristala tam kjer moram.

Še isti dan sem vpisni list oddala s prvo željo študija na biotehniški fakulteti, smer biologija. Kmalu je prišel čas mature ... za tem pa rezultati. Nad rezultati sem bila presenečena, saj so bili nižji od mojih pričakovanj. Naravnost šokirana pa sem bila, ko sem čez en mesec pa po pošti izvedela, da mi je 2,75 točk zmanjkalo, da bi se vpisala na moj željeni faks. Tako sem se vpisala na študij dvopredmetnega učitelja. Kakšen dan sem bila še šokirana, iskala sem možnosti, kako priti na biotehniško fakulteto, kar nisem se hotela sprijazniti. Ko pa sem začela razmišljati sem v vsem tem zagledala Božji prst vmes, pa sem si rekla, no da vidim zdaj kaj Ti želiš od mene. Hvaležna sem Bogu, da mi je zmanjkalo tistih 2,75 točk, da sem se vpisala na faks, na katerem sem, saj bom dobila boljšo pedagoško izobrazbo, imela bom več prakse, pa še študij je malce manj zahteven ;) in še bi lahko naštevala . Bog je naredil odličen načrt!

Lucija T.

Nekaj vtisov

Ta vikend (21.-23. nov. 2014) smo bili SFLjevci na duhovni obnovi v Žalcu. Kako smo se imeli in kaj nam bo najbolj ostalo v spominu smo strnili v nekaj kratkih vtisov.

Na vikendu sem resnično uživala v pogovorni skupini. Čudovita obogatitev drug drugega. Navdušila me je molitev nad mano (hvala, Nina M. in Mirjam T. :)) in izbor pesmi, same kulske. :) Pričevanja in govori so bili stvar, ki je nisem vajena na tak način in mi je bilo zelo všeč, da je bilo podanih toliko informacij, citatov iz Svetega pisma in konkretnih izkušenj. In res, res ste čudoviti ljudje! Toliko lepih pogovorov, misli, izkušenj, doživetij.

Katja M.

Jaz imam same superlative za ta tabor. Odličen tabor, še boljši ljudje. Mislim da se je lahko vsakdo našel v njem. Moram pohvalit ekipo, ki je zelo dobro sodelovala, tako da smo rešili tudi tiste majhne probleme, ki so se pojavili na taboru. Veliko mi je pomenilo, da se je našlo čas za vse: tako za druženje in veselje, kot za slavljenje in poglobljeno molitev. Tako da sem si tudi jaz našel čas za poglobljeno razmišljanje in molitev o pomembnih življenjskih odločitvah, ki me še čakajo. Vesel sem bil pa tudi novih udeležencev, ki so se vsi po vrsti izkazal za fajn osebe. :)

Jaka R.

Tudi meni je bil vikend zelo všeč (kar sem verjetno že prevečkrat ponovil). Predvsem sem vesel, da sem spoznal tako fajn in zrele ljudi, s katerimi se lahko pogovarjaš tudi o kakšni bolj globoki temi. Zato so mi bili pogovori po skupinah super, debate v nočnih urah pa super². :) Prav tako je bila zame nepozabna izkušnja ko sta Martin in Jaka molila nad menoj. Predavanja in pričevanja so bila zanimiva - taka, da se te res dotaknejo. Hvaležen sem vsem, ki ste svoja doživetja, misli in molitve delili z nami.

Jure B.

Tale tabor je bil po dolgem času en tabor na katerem sem si res lahko vzela čas zase za Boga in zase. Po dolgem času nisem imela nobene nalogice ali zadolžitve, kar mi je prišlo zelo prav. :)

Govori in pričevanja so bila noro dobra in so se me zelo dotaknila Prav tako pa je bila super fajn tudi naša pogovorna skupina, na kateri smo se dotaknile mnogih tem. Ko sta Maruša H. in Nina J. molili zame je bilo to nekaj najlepšega - molitve so bile res super. Pa slavljenja! :D … skratka noro lep, dober in zabaven tabor.

O, pa da ne bomo pozabili nočnih in globokih debat tudi za te sem zelo hvaležna. Spanec bomo že nadoknadili. ;) Res sem vesela, da sem od sedaj naprej del SFL-ja. Hvaležna sem vsej ekipi za čudovito voden vikend, hvala vam. :)

Neža S.

Sam vikend mi je bil zelo všeč. Priprave so mi bile v izziv, saj je bil to prvi konkreten vikend, ki sem ga z nekom vodil, medtem pa sem imel še faks in kolokvije. Tudi udeležilo se ga je zelo veliko ljudi, kar se je izkazalo za odlično – res se nas je nabrala ena super družba. Celoten vikend se je kljub nekaterim zapletom in organizacijskim napakam, ki jih ponavljam iz vikenda v vikend, dobro iztekel. Mislim govori, pričevanja, molitve za posameznike in pogovori so bili super. Sploh potem ponoči, kolikor sem uspel ostati priseben. Hvala za pomoč in družbo, super ste bili. :)

Urban G.

Ta vikend je bil zelo fajn. Všeč so mi bile pogovorne skupine. Imela sem čas za razmislek in seveda veliko druženja. Po dolgem času sem si vzela čas za spoved in molitev za posameznike je bila zakon. :D Še več takih dobrih taborov :)

Ana K.

Duhovni vikend v Žalcu je zame minil super, fantastično in nepozabno. Bil je vreden neprespanih noči. :) Najbolj mi v spominu ostaja Mirjamin govor oz. slika lenega človeka in Boga, ki mu ponuja roko (razlaga: Bog nam daje priložnosti, res vse, nas čaka, je usmiljen ... Mi pa moramo le stegniti roko in mu dovoliti, da se nas dotakne...). Pa tudi Martinovo pričevanje, res zelo dobro!

Veliko mi je pomenilo, da je Nina M. molila zame ... taka molitev res spremeni življenje, za to sem zelo hvaležna.

Nina J.

Povsod si Ti.

Gospod, povsod si Ti. V neverjetni modrini neba, v toplem sijaju sonca, v ljubezni naših bližnjih, v prijaznem nasmehu na ulici, v vedno novih izzivih, v radosti in energiji življenja, v barvah, v rahlem vetru in lepih spominih. Si ti, ki me spodbujaš in opogumljaš, da oznanjam tvojo ljubezen.

Kaj pa, Gospod, v temnih deževnih dnevih, ko se nasmehi zaprejo na toplo? Ko grmenje preglasi ptičje petje? Ko mraz in sivina razžreta lepe spomine in ostane le še obžalovanje? V dvomu, ki me razjeda? V grehu, ki me teži in v skušnjavi, ki me muči? V žalosti, ki me hoče preplaviti in v praznini, ki me bega? V razočaranjih, ki mi jemljejo pogum in v ovirah, ki jih moram premagati? V strahu, ki me hromi in v brezvoljnosti, ki me počasni? V zaskrbljenosti, ki me slepi, Gospod, da vedno znova pozabljam, da si z mano in da si Ti moja moč. Da v Tebi nič ni nemogoče.

In ko najbolj hrepenim po toplini in ljubezni, razumevanju in podpori, takrat molim k Tebi, Gospod:

Oče naš, oče vseh ljudi, ki ne izključuješ nikogar in ne obupaš nad nikomer. Oče naš, ki si in Te bomo po Tvoji milosti srečali v nebesih, Tvoje ime je sveto.

Nakloni nam svojega Duha ljubezni, da Ti bomo s srcem sledili tudi po sivih kotičkih sveta. Pomagaj nam sprejeti in izpolnjevati Tvojo voljo, da se bomo že na zemlji trudili za svetost, ki nam jo kaže Jezus. Pomnoži našo vero, da bomo zaupali v Tvojo ljubezen, ki skrbi za nas, kadarkoli česa potrebujemo.

Odpusti nam naše številne grehe, kakor se tudi mi trudimo odpuščati svojim bratom in nas podpiraj, da bomo v tem vedno bolj napredovali. Ne dopusti, da klonemo v skušnjavi, temveč bodi vedno naša rešitev in ne daj, da bi to kdaj pozabili.

Amen.

Bernarda Š.

O molitvi

Pri molitvi se mi zdi najbolj pomembno, da vztrajaš. Da si najdeš prostor in čas in potem res moliš vsak dan ne glede na to a se ti da, ne glede na to kako zelo zgodaj boš moral jutri vstat, ne glede na to, kakšne volje si... In ne se štopat. Pri molitvi ni pomembno koliko časa moliš, ampak kako. Zase vem, da mi na kakšen bolj težek dan veliko bolj pomaga 5 min. osebne molitve kot 10 rožnih vencev skupaj.

Ful pomembna stvar je pa itak tudi Sveto Pismo. Parkrat se mi je že zgodilo, da me je kdo, ko je izvedel, da berem Sveto Pismo vprašal: A pol si že celo Sveto Pismo prebrala? Po mojem mnenju se Sveto Pismo sploh nebi smelo brat od začetka kot navadna knjiga, vsaj ne, ko šele začenjaš. 

Sveto Pismo je priročnik, ki ga je Bog preko ljudi napisal človeku, navodila, kako uporabljat svoje življenje, da iz njega dobiš kar največ. Zdaj si pa predstavljajte, da imate v rokah debel priročnik za uporabo npr. avtomobila. Kdo bo šel tako knjigo brat od začetka? Skoraj nihče. Ko rabiš nekaj vedet, ko gre nekaj narobe, pogledaš v kazalo in prebereš tisti odlomek kjer opisuje kako rešit problem. No, in ker v življenju redkokdaj čisto zares vemo, kaj hočemo in ker si pri rešitvah problemov s svetopisemskim kazalom ne moreš kaj dosti pomagati se mi zdi super tisti način, ko naključno odpreš Sveto Pismo in prebereš kar ti pade v oči. Praktično vedno dobiš točno to kar rabiš, pa še brskanju po kazalu se izogneš :)

Nina Š.

Bleščeči trenutki

Vsak dan se nam zgodi ogromno drobnih dobrih trenutkov, pa tudi veliko tistih drugih trenutkov, ki se jih ne spominjamo z lahkim srcem. Večino hitro pozabimo, le peščica nam jih ostane v spominu. Hitro pozabimo na blagoslove in uslišane prošnje in se raje koncentriramo na vse kar nam manjka, na vse kar si želimo, na stiske.

Pozabljamo, da smo pretekle preizkušnje prestali in da je Bog vedno z nami. Naših življenj se dotika ko smo sami in preko naših bližnjih, vsake toliko pa tudi preko popolnih neznancev. Na tem blogu bomo YFLjevci in SFLjevci delili delčke naših življenj. Tiste bleščeče trenutke, ko smo čutili, da je Bog še posebej aktivno navzoč v naših življenjih.

Nina M.

Mladinski tabor

Ta vikend sem na Mladinskem taboru na Brezjah. Že v soboto, ko smo se zbrali, sem začutil, da bo tabor nekaj posebnega. In verjetno vsakdo, ki je že bil na YFL taboru ve, da je tabor na Brezjah najlepše začeti s krasno večerjo. Sledile so seveda spoznavne igre, množično igranje Jungle Speed-a in vseh vrst asociacije pri Dixitu.

Na taboru smo prihajali bliže Jezusu ter Duhu in milostim, ki prihajajo po Njem. Spoznali smo za marsikoga novo obliko molitve - slavljenje. Ves program je spremljamo petje že poznanih in učenje novih pesmi. Imeli smo se super. Veliko je bilo občudovanja Mihata in smejajna na splošno, prosti čas pa so zapolnjevali tudi prašički, gordijsko vozlanje, bodigardi ...

Nedelja je in približuje se čas za sveto mašo, kjer se bomo osebno združili z Jezusom. Je pa to tudi znak, da se ta krasen vikend približuje koncu. Hvala Bogu, da nas po maši čaka še kosilo!

Janez G.

Skupinska slika - Mladinski tabor Brezje 24. - 26. okt. 2014

Moj prvi YFL tabor

Ta vikend se je odvijal moj prvi YFL tabor in sem prepričana, da ne bo zadnji. Zapomnila si ga bom po odlični hrani, zabavnih igrah in pa seveda po vseh super ljudeh, ki sem jih na novo spoznala. 

Zasedajo poseben kotiček mojega srca, saj so zelo pripomogli k mojemu odnosu z Bogom. Spoznala sem, da Bog res zna odpuščati in da mu lahko čisto vse zaupam. On je tisti, ki nas razume in nam pomaga takrat, ko ga najbolj potrebujemo.

Dnevi na taboru so potekali nekako takole: Zjutraj smo se zbudili ob prijetni budnici, ki so nam jo zapeli in zaigrali naši voditelji. Potem smo imeli zabavno jutranjo telovadbo in odšli na super zajtrk, ki so nam ga pripravile sestre frančiškanke. Do kosila smo imeli predavanja in pričevanja o izkušnjah z Bogom. Prosti čas smo preživeli v igri (rovarček, pujski J, Jungle speed, Dixit…) in v spoznavanju novih prijateljev. Popoldan so se nadaljevala predavanja, zvečer pa smo preživeli čas z Bogom med slavljenjem.

Vikend je minil kot bi trenil, saj smo se vsak dan zabavali in imeli lepo. Pridi na naslednjega še ti in verjemi, da ti bo ostal v tako lepem spominu kot je meni. J

Nika T.

Širjenje vere

V zadnjih mesecih smo Mladi za Kristusa organizirali kar nekaj mladinskih taborov; enega za birmance iz Višnje gore, spet drugega za naše prijatelje, sošolce, kmalu pa prihaja še en tabor za birmance iz Grahovega. Jaz sem bila poleg teh zadnjih dveh na le še enemu, mojemu prvemu mladinskemu taboru. Čeprav to ni veliko, pa mi zadeva postaja vedno bolj in bolj všeč. Pa ne le zaradi druženja, igric, hrane (čeprav so tudi te reči super :P ). V mladinskih taborih sem našla način, da v praksi, z dejanji širim vero.

Dolžnost širjenja vere je ena taka stvar, ki sem jo srečavala ves čas, pri maši, na verouku... Skratka ves čas mi je bilo jasno, da je dolžnost kristjana tudi evangelizacija, a nikoli se s tem nisem preveč obremenjevala. Živela sem kot sem živela, nisem se kaj preveč trudila, da bi v krščanstvo potegnila še koga, kratko malo, to zavedanje, da je moja naloga, da vero tudi širim sem potisnila ob stran. Potem pa je prišla Stična. Geslo Stične 2013 je bilo Vi boste moje priče. Ta citat in njegov pomen, sta bila obrazložena v pridigi, ki jo je imel škof Jamnik in v njej je prav nas, mlade pozval: Pojdite torej in naredite vse narode za moje učence. (Mt 28, 29) To se me je takrat res zelo dotaknilo in iz Stične sem se vrnila z zavedanjem, da ni dovolj da vero le živim, moram jo tudi širiti. Takrat sem se začela v vsakodnevnem življenju truditi za širjenje vere. Poskušala sem na mnoge načine, ampak, ko sem prišla domov iz prvega mladinskega tabora, na katerem sem pomagala sem se prvič zares počutila, da sem dejansko nekaj naredila. J

Ja, za mladinske tabore gre veliko časa, živcev in energije ampak je prav vse poplačano, ko se en teden po taboru z udeleženko pogovarjaš prek Facebooka in ti napiše, da ji je od tabora v šoli veliko lažje, ker ve, da ni sama, ampak ima zraven Njega ter da ji je tabor čisto spremenil pogled na "te stvari". Res, ko kaj takega dobiš... ne znam opisat, ampak verjetno sem izgledala nekako takole:

Meni so mladinski tabori in širjenje vere nasploh, prinesli ogrooomno veselja ter me ponesli še en korak bližje k Bogu, to pa je to, kar zares šteje. J

Nina Š.