Mladi za Kristusa smo skupnost. Skupaj pripravljamo tabore, skupaj
preživljamo svoj prosti čas. Drug z drugim delimo veselje, svoje težave,
navdušenost, skrbi ... molimo drug za drugega. Prepričana sem, da poznate ta
občutek pripadnosti.
Ampak smo tudi del večje skupnosti, skupaj z otroki, mladimi odraslimi in
zakonci. Imamo malo skupnih dogodkov in se slabo poznamo, ampak včerajšnji dan
smo preživeli skupaj in imeli priložnost, da se bolje spoznamo in povežemo.
Pred tem me je malo skrbelo, kako bo vse skupaj izgledalo. Kakšno
točko bi mladi predstavili odraslim? O čem naj bi se pogovarjala z ljudmi, ki
jih komaj poznam? Kako se bodo vključili moji starši? ... Vse skrbi so se izkazale za nepotrebne. Začeli smo s slavljenjem in se tako že na začetku
povezali v molitvi. Nadaljevati je bilo lahko – mladi smo predstavili svoje
izkušnje z letošnjih kongresov, z otroki smo peli pesmi, šli na kosilo, nato
razmišljali o evangelizaciji in poslanstvu kristjanov, za konec pa so nas
zakonci še »namahali« v odbojki. Bilo je sproščeno in zabavno, kot da bi bili na kakšnem družinskem pikniku.
Včasih si mladi mislimo, da se med seboj bolj razlikujemo, kot se v
resnici. Pa smo vsi kristjani, vsak na svoji poti z enakim poslanstvom in podobnimi ovirami. Vredno je vložiti nekaj časa in truda, da se med seboj
povežemo in tako lažje in vsi pridemo na cilj.
Mirjam T.
