Ko sem bila na tleh, mi je Bog skozi eno čist vsakdanjo situacijo pokazal, kako rad me ima in kako mu lahko vedno zaupam. Pa tut, da je Sveto pismo res super zadeva. :)
Jaz man eno takšno
žepno verzijo Svetega pisma Nove zaveze, ki ga imam vedno v torbici. Z mano gre
praktično povsod in mi pogosto pride prav. Tako sem se nekoč z avtobusom
vračala iz šole malo čudna, ker matematike nisem pisala kot bi 'bilo treba'.
Bila sem malo zmedena, skoraj sitna, ker mi rezultati niso bili preveč po
volji. Med tem ko sem se vozila in razmišljala o vsem skupaj, sem se spomnila,
da bi mogoče malo odprla Sveto pismo in prebrala kakšno vrstico, da vidim kaj ima
Bog za rečt v tistem trenutku. In sem brala. Vse je bilo ful logično. Vrstice,
ki sem jih dobila, sem si kar pobravala, tok so mi bile všeč.
"Drug je sijaj sonca in drug sijaj lune, drug sijaj zvezd.
Pa še
zvezda se od zvezde razlikuje po sijaju.'' (1Kor 15, 41)
"Kajti
Bog ni Bog zmešnjave, ampak miru." (1Kor 14, 33)
Hitro mi je bilo
jasno, da se nimam za kaj sekirati. Bog me je spomnil na to, da če ne obvladam
matematike, mi gre pa malo bolj kakšna druga stvar, konec koncev tudi kakšni
drugi predmeti.
In znova mi je
povedal, da zmešnjava v mojem srcu pač ni nekaj kar si On želi zame. Vsak
dan bi mogla biti pozorna, da Mu vedno znova odpiram srce. Če je pomiril tisti
vihar na morju, ko je bil z učenci v čolnu pa jih je bilo strah, bo pomiril
tudi vsak vihar, ki nastane v mojem srcu. In enkrat, nevem sicer kdaj, ampak
enkrat bo prišel dan, ko ne bo več viharjev v mojem srcu, tudi ne bo več
'vetrov', ki bi takšne viharje povzročali. Ker bo On poskrbel zame. On,
ki ni Bog zmešnjave, ampak miru. (1Kor 14, 33)
Pa tudi do takrat mi
(nam) ni treba skrbeti, saj je Bog z nami. To nam kaže v vsakem trenutku. Tudi
skozi take kul zadeve, kot je Sveto pismo.
Petra S.
