Bilo je kakšne tri tedne pred taborom in Mirjam je vsake toliko časa povedala, da gre na nek tabor, zato, da so si pri nas doma sploh zapomnili. Mirjam sama ni o taboru pravzaprav nič takega povedala, jaz pa tudi ne vem, zakaj je sploh nisem nič spraševala, kaj se na taboru dela. In čez kakšen teden je Mirjam ta svoj stavek iz "jaz grem" spremenila v "midve greva." Meni pa seveda nič ni bilo jasno. In prvi teden sem se še upirala, ampak sama pri sebi sem vedela, da bom šla. Upirala sem se samo iz principa, ker me je prijavila brez mojega vedenja. No, potem se je zgodil tabor. In ja, bilo mi je zelo všeč, nad pričakovanji... pravzaprav nisem imela ravno najboljših pričakovanj, glede na to, da nisem skoraj nikogar poznala, razen Mete in Mirjam, za kateri pa sem vedela, da bosta kar naprej skupaj :). Ampak ja, kot sem že rekla, bilo mi je res všeč (valda :D).
Takrat je nekdo rekel: »Ni važno, zakaj, kako se prišli, Bog je želel, da ste tukaj in zato ste tukaj. Tako sem tudi spoznala, da naše želje ne sovpadajo nujno s tem, kar potrebujemo, ampak Bog nam vedno dá to, kar potrebujemo. (Kar želimo, pa ni vedno dobro za nas!)
Ko gledam zdaj na to preteklo leto, se čudim, kako vse stvari delujejo in kako Bog deluje. Vsakič ugotoviš, da še zmeraj ničesar ne veš in da so Božja merila čisto drugačna in vse se ti zdi tako nedojemljivo... ampak ravno zato moramo dati v vsako dejanje vsaj malo zaupanja. Pri sebi lahko vidim, kako sem v zadnjem letu veliko več zaupala Bogu. Saj ne, da prej ne bi hotela (ko še nisem bila YFL-jevka), ampak preprosto se sploh nisem spomnila na to možnost. Zdaj pa, ko bolj zaupam in več molim, je vse čisto drugače. Najprej sem spremembe opazila v šoli – ko so se vsi okoli mene na koncu leta pritoževali, kako jim gre slabo, sem jaz pogledala na svoje ocene in svoj trud (in nisem se ravno zelo trudila), pa se nisem imela nad čim pritoževati. Tudi drugod mi je šlo bolje. Če me je bilo za kakšno stvar ali dogodek strah, da ne bom zmogla, sem res zaupala Bogu in na koncu se je vse prav obrnilo.
Pa še ena stvar, ki sem jo pridobila v YFL-ju... težko je biti kristjan v današnji družbi in v tej skupnosti sem dobila ravno to. Da se postavim za Boga, ne glede na vse. Zato, ker Bog je Car. In to tak, ki ima mene in tebe najraje na celem svetu.